»Predvideno doplačilo najemnine za denacionalizirana stanovanja ne prinaša plačila razlike do prosto oblikovane tržne najemnine.«
»Dolgo smo čez severno mejo gledali z ljubosumjem, se čudili, kako so lahko stanovanja v Gradcu skoraj pol cenejša kot stanovanja v Ljubljani. Odgovor je vedno bil, ker imajo tam že 100 let postavljeno stanovanjsko politiko.«
»Ministrstvo za solidarno prihodnost si prizadeva, da bi dolgoročno zagotovilo, da bi bile vse najemnine neprofitne.«
»To število je utemeljeno na znanstvenih izračunih in ocenah razvoja prebivalstva. Upoštevamo tudi begunce zaradi ruske agresije.«
»To je po eni strani posledica ruskega napada na Ukrajino, ki je gospodarstvo prizadel v celoti. Trenutno je tudi pomanjkanje gradbenih delavcev in močno so se povišale obrestne mere za financiranje gradenj. Zato je gradnja dražja.«
»Zanimivo, število obljubljenih stanovanj tako ministra za delo Luke Mesca kot ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca sovpada s številko gradenj, ki se gradijo na podlagi poslovnega načrta Stanovanjskega sklada RS iz časa mandata Janševe vlade, ki je predvideval gradnjo 5000 neprofitnih stanovanj do leta 2026, kar je približno 1000 stanovanj na leto.«
»Enotnega mnenja smo bili, da moramo povečati priliv javnega denarja iz proračuna v javni stanovanjski sklad, hkrati pa začrtati tak okvir stanovanjske politike, da se v gradnjo vključujejo tudi državna zemljišča znotraj SDH-ja in da se bodo lahko v reformo vključevale tudi posamezne zadruge.«
»SD za to že spisal svoj zakon in ga ponuja koaliciji, da se dodela s skupnimi napori skozi strokovne skupine. Pri tem pa bo potrebno 'veliko odgovornosti in potrpežljivosti'.«
»Slovenija že predolgo 'živi na hlapih preteklosti'. Stanovanjski fond se stara, gradnja se zaustavlja. Nekaj časa nas je reševala samogradnja. Toda država v to politiko ni nikoli zares vlagala, kar lahko privede do socialne krize.«
»Stanovanjski trg 'očitno disfunkcionalen', bo vanj vstopila država z javnimi stanovanjskimi skladi. Oblikovan bo 'pluralen sistem z jasno postavljenimi gabariti', kdo lahko v ta sistem vstopa in pod kakšnimi pogoji se lahko gradijo javna stanovanja.«
»Da se cene tako najemnin kot stanovanj na daljši rok znižajo. Reforma ni namenjena temu, da neka ozka skupina reši svoj stanovanjski problem, ampak temu, da se celoten stanovanjski fond na trgu poceni za vse skupine. In za to smo pripravljeni investirati javni denar.«
»Cena brez DDV-ja na kvadratni meter stanovanjske površine 'ob primernih energijski učinkovitosti ter gradbenih in tehničnih lastnostih' ne bo mogla preseči v Ljubljani 1.850 evrov, v Kopru 1.700 evrov, v preostalih mestnih občinah 1.500 evrov in v drugih občinah 1.380 evrov.«